ej sploh nevem kje nej začnem. Pa tut nevem če bi sploh napisala to tuki gor, ker je mogoč mal preveč osebno? Prov nevem no.
Skratka, z uršo sva se v petk odločle da bova nazdravle soncu in izkoristle dan brez pouka (: zjutri sva šle mal naokol, pa pol še u zajtrkovalnco tm pr glavni -.- Čapci eni :)
Pol nama je pa dobri gospod častiu litrčka, in na tleh sva najdle marsikaj xD lepo je blo, ker je blo sonce in je blo toplo in bla je una energija no! kasnej sva šle še u centr pod prešerna in tm je biu Ružo, majkemi. Če ne bi bla tm, ne bi verjela da lahko obstaja. Isto dojemanje! "ta trenutk je tok inspiracijski da bom zihr napisu komad o tem."
Zdej sam še čakam njegovo knigo, da se zleknem na sonce s pirom u roki in dojemam, besedo za besedo.
Ah ja, sej dan bi se loh čizt normaln končov. Pa take bruke, no.
Spomnm se bl mau, ampak so bli momenti k so bli res inspiracija!
Morm pa povedat da so slovenski reševalci, in nekatero osebje zlo nesramni. Če je un u rešilcu nabiju kašna smrkla sm, pa bla bla bla. Fuck off, kakšn si biu pa ti no.
Danz tko neki nejasno opisujem dogajanje xD Bom na hitr, kr se mi ne da na dolg. Prešern, urša, rešilc, bolnca, moj utrip na monitorju, nezavest -.-, dvigal, zadn štuk, kisikova maska, igle, infuzija, prebujanje na vsako uro (ej res je bla najdalša noč u mojm lajfu), polcija pr babi&dediju, spanje, tuš, zajtrk, vizita, odpustnca, PIKO <3
Zdej bom mogla kr k psihologu al neki -.-
Piki, moj si <3
0 komentarji:
Objavite komentar